Henrik (Henricus) Freyer, magister farmacije in sloviti kranjski naravoslovec (1802-1866)
Henrik Freyer je bil sin idrijskega lekarnarja Karla Freyerja. Rodil se je leta 1802 v Idriji, kjer je preživel svojo mladost ob očetu lekarnarju, ki je bil tudi dober botanik, in pri njem srečeval mnoge znamenite naravoslovce tistega časa. S svojim delom je pustil neizogibno sled v svetu naravoslovja na Slovenskem ter s svojim raziskovalnim delom in skrbjo za vseslovenstvo postavil mejnik današnjega naravnega lekarništva. Med pohodi po Kranjskem je Henrik sistematično zapisoval svoja odkritja in dragocenosti narave tudi sam poimenoval - predvsem po kom drugem. Tudi slavni volčin, ki ga je odkril leta 1837 v strmem bregu Grmade med obiskom Polhovega Gradca. Poimenuje ga Dahne blagayana, po grofu Blagaju, ki ga štiri leta pozneje osebno predstavi tedanjemu saškemu kralju Frideriku Avgustu III. Kot kustos muzeja v Ljubljani, Celovcu in Trstu je poskrbel za nekaj izjemnih naravoslovnih zbirk (zbirka eksotičnih ptičev, skeletiranje kita nasedlega pri Novigradu, ureditev Blagajevega parka, postavitev botaničnega vrta Miramar v Trstu, katerega lastnik je bil poznejši mehiški kralj nadvojvoda Maksimiljan in ki mu je predstavil med našimi izdelki srednje-ameriški peru balzam ...).
Njegovo delo je izjemno, zbral je seznam slovenskih imen rastlin, krajev, podzemnih jam, hribov in planin. Temu je treba dodati še slovenska imena kranjske favne in delno flore - nadaljevanje dedove in Scopolijeve Flora Carniolica. Vzporedno je izdal v tistem času najpopolnejšo karto Kranjske v avstrijskem cesarstvu ter uredil naravoslovno zbirko treh muzejev na Slovenskem. Ogromno delo je opravil tudi v paleontologiji. Po njem so poimenovali več rastlin in živali (Freyerjev osat - Cirsium x freyerianum, kobulnica z Velebita - Freyera-Biasolletia cynapioides,
fosilna riba iz Komna na Krasu - Saurorhamphus freyeri, fosilni delfinu sorodni vretenčar - Delphinopsis freyeri).
Henrikovo delo in delo njegovih prednikov smo v izdelek pred vami vnesli z veliko mero spoštovanja do narave in njenih čudovitih lastnosti, ki blagodejno vplivajo na naše počutje in telo. K temu je vsak dan svojega življenja stremel tudi Henrik Freyer. In o priznanem strokovnjaku so ob pisanju njegovega življenjepisa zapisali: "Ob Henrikovi poklicni predanosti, skoraj deloholičnosti in očitnem perfekcionizmu se lahko le čudimo, kdaj se je uspel ukvarjati še s toliko drugimi stvarmi. Očitno je človeku, ki dojema naravo kot en sam čudež, nenehni čudež že življenje samo."
Flora Carniolica
"Leta 1754 je bila ustanovljena rudniška lekarna v Idriji, kjer sta se po spletu okoliščin našla dva vrhunska naravoslovca tedanjega časa, botanik in lekarnar Ernest Freyer ter zdravnik in vnet botanik dr. Giovani Antonio Scopoli. Skupaj sta poleg vodenja lekarne raziskovala zdravilne rastline na Kranjskem in rezultat njunega truda je Flora Carniolica.
